DPO On Demand

Nova Uredba o e-zasebnosti

Prvi osnutek nove uredbe o e-zasebnosti je bil objavljen januarja 2017 z upanjem, da bo implementiran skupaj s splošno uredbo GDPR. To je bil očitno preveč ambiciozen cilj, da bi dosegli soglasje držav članic EU za tako zapleteno zakonodajo. Po mesecih zastoja se zdi, da naj bi se njeno sprejemanje vendarle premaknilo z mrtve točke. Avstrija, ki je pravkar prevzela šestmesečno rotirajoče predsedovanje Svetu EU, poskuša doseči kompromisni dogovor.
Kakšen je cilj Uredbe o e-zasebnosti? Namen Uredbe o e-zasebnosti je nadgraditi Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (PECR) 2002/58 / ES (spremenjena 2009/2011). Posodobljena bodo pravila, ki bodo upoštevala pomemben tehnološki razvoj in zagotovila usklajenost z GDPR. Širši cilj je izboljšati komunikacijsko varnost, zaupnost in zasebnost, opredeliti jasnejša pravila o tehnologijah za sledenje in doseči usklajenost med državami članicami. Uredba bo razširjena na način, da bo zajemala tudi socialne medijske sporočilne storitve, kot sta WhatsApp in ponudnike internetnih protokolov (VoIP), kot je Skype. Uredba ni direktiva Direktiva o e-zasebnosti je bila odprta za različne razlage držav članic EU in je bila posledično praksa v posameznih državah članicah neenotna. Nova uredba bo enotna za celotno EU podorčje (tako kot GDPR). Kateri so ključni predlogi sprememb? Najnovejše verzije se osredotočajo na spremembo določb, ki urejajo dovoljenje za obdelavo elektronskih komunikacijskih podatkov (člen 6), ter pojasnitev obdelave in zbiranja informacij naprave od uporabnika (člen 8). Najpomembnejši je bil predlog črtanja člena 10 v celoti. To bi dalo ponudnikom programske opreme možnost, da končne uporabnike o zasebnosti obvestijo po namestitvi ali prvi uporabi aplikacije in od končnega uporabnika zahtevajo privolitev v nastavitve. Avstrijsko predsedstvo pravi, da je to vzbudilo zaskrbljenost glede bremena, ki bo v brskalnikih in aplikacijah in

Vsebina članka je dostopna članom DPO Kluba.