DPO On Demand

Pogodbeni izzivi - kako najti skupno točko

Podobdelava je še eno področje, ki se v pogodbah o obdelavi pogosto pojavlja. GDPR določa, da morajo pogodbe med upravljavci in obdelovalci vsebovati določbe, ki od upravljavcev zahtevajo, da z obdelovalcem uredijo tudi razmerja s podobdelovalci.
Večinoma se upravljavec in obdelovalec o tem, katere podobdelovalce lahko zaposli obdelovalec, dogovorita že v pogodbi, in sicer s splošnim ali posebnim pooblastilom. Upravljavci pogosto želijo absolutno diskrecijsko pravico, da zavrnejo imenovanje podobdelovalcev, medtem ko obdelovalci iščejo svobodo pri zagotavljanju storitev z vključevanjem vseh podizvajalcev, ki jih izberejo. Videli smo, da pri pripravi osnutkov pogodb nastajajo nekateri pogajalski problemi. Člen 28 (2) se začne z besedami "obdelovalec ne zaposli drugega obdelovalca brez predhodnega posebnega ali splošnega pisnega dovoljenja upravljavca". Številni obdelovalci so to razumeli tako, da lahko (predvsem v primeru splošnega pooblastila) prosto imenujejo podobdelovalce, zlasti na način, da se sami skušajo izogniti vsem odgovornostim po GDPR – da je torej podobdelovalec v celoti odgovoren za obdelavo. Pri tem pa seveda napačno sklepajo, da to lahko storijo brez dovoljenja upravljavca (oziroma njegovega nasprotovanja). V naslednjem stavku namreč piše: »V primeru splošnega pisnega dovoljenja obdelovalec upravljavca obvesti o vseh nameravanih spremembah glede zaposlitve dodatnih obdelovalcev ali njihove zamenjave, s čimer se upravljavcu omogoči, da nasprotuje tem spremembam.« Torej, čeprav obdelovalec v primeru splošnega pooblastila lahko (v okviru pooblastila upravljavca) svobodno imenuje podobdelovalce, pa mora v trenutku, ko ga namerava imenovati, upravljavcu posredovati informacijo o tem in omogočiti upravljavcu, da imenovanju podobdelovalca ugovarja –

Vsebina članka je dostopna članom DPO Kluba.